Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko
18.2.2007: Vrh Brda (2661 m) + mesarski dodatek

Spust z vrha Montaževega soseda imava že nekaj časa na tarči, tokrat sva glede na razmere v soseščini upala na polno zasneženost, a je pogled pod Pipanovo lestvijo odseval precej razočarana obraza.

Za spremembo sva tokrat namesto najlažjega dostopa do velikega snežišča pod Pipanovo lestvijo preko nekaj kopnih, a 'lahkih' skokov sledila osamljeni sledi na levi strani. Plitva grapa, ki sem pada z Vrh Brda, ima zgoraj skok, ki je verjetno le redkokdaj zalit - obvoz tik levo okoli skoka je bil ravno za silo zalit, s tem da je zgornja gredina, ki spet pripelje nazaj v grapo zaradi ožine, nagnjenosti in izpostavljenosti kar resen detajl. Midva sva upala na obširne vesine levo od grape, ki nudijo najlažji in tudi najbolj smiseln spust, a jim je manjkala zelo konkretna porcija snega. Marijana je tako spet izpustila zgornji del, sam pa sem ga začuda brez večjih težav odsmučal, saj gredina ni bila tako huda, kot je kazalo gor grede. Tudi nižje sta dve možnosti, lažja je prečenje do vznožja lojtre, težja in bolj smiselna pa po vesinah naravnost navzdol na snežišče. Zatem sledi še prehod v grapo/rampo, ki s Škrbine nad Plazom pada na Visoko Montaževo planoto, kjer posebnih težav sicer ni, zaradi izpostavljenosti so pa priporočljive dobre razmere. Ocena težavnosti spusta v najlažji varianti bi bila lahko vsaj IV (400 m), vrisana smer pa premore kak plus več.

Pod steno sva prečno oddivjala po razmočenem gnilcu in ciljala na Klavne nože (Curtissons), ki sva si jih privoščila za dodatek, predvsem pa za vrtoglave poglede na drugo stran grebena. Vrh premore dva povsem nasprotujoča si obraza - južne blage strmali v kontrastu s previsnimi razi severne strani. Poleti sva odkrila tako 'čudovito' razgledno mesto, kjer se varno zlekneš in vrtoglavo pokukaš na severno stran - tako vrtoglavo in prepadno, da nama je v hipu postalo slabo ;)

Vršna glava je bila zelo slabo zalita, tako da sva navzdol grede večkrat nasedla, zatem pa ubrala desno varianto, kjer sva imela ogromno prostora za uničevanje brezmejne skorje, pravzaprav je bilo ravno obratno. Ob prebijanju sva bila fizično uničena midva - dobesedno!