Za nedotaknjen pršič sva bila v 'grozljivem' turnosmučarskem navalu vsaj dan prepozna, a nič ne de. Za vršni (najboljši) del se vedno najde dovolj prostora za podpis, spodaj sva ga pa poiskala v gozdu na desni strani, kjer pa žal nisva vztrajala vse do konca. Tokrat nama Kok (Monte Cocco) ni ponudil nič posebnega - glede na izkušnje bi ga morala posmučati v petek, a sva pozabila dokumente... :(