Za hec sva popoldne skočila gledat, kakšna je kaj smuka tam okoli. Gor sva zastavila po 'obmejni' cesti (PZS, Turni smuki), ki sva jo spodaj skrajšala čez senožeti, zatem sva se je pa žal držala vse do grebena. Nad 1100 m se je začela muka, saj je gaženje ravne gozdne ceste presneto dolgočasno opravilo in ga kar ni hotelo biti konec. Zgoraj sva po neumnem še naravnost navzgor prečila čez greben na smučišče in za kazen potlačila še vmesno 'sidrno' grbo, na vrhu Petelinjeka sva bila tako že precej pozna.

Spust sva zastavila čez Lomiče, kjer smo se lani tako uživaško preganjali s kolesom. Po J grebenu razen krajšega odseka v globoookem snegu ni šlo nikamor, vmesni vzpon nama je bil odveč, cesta zatem pa še hujša. Noč se je kar prehitro bližala, sprehajati se nama ni več dalo in sva s ceste (pod Kališjem, malo za križiščem) odsmučala desno dol skozi hosto naravnost v smeri Rateč. Z goščavo se začuda niti nisva pretepala, saj so se nama 'čistine' lepo odpirale, le spodaj na senožetih (Ravne) so naju v mraku strašile bodeče žice, ugriznila ni pa nobena. Globoko mehak spust sploh ni bil tako napačen, kot je kazalo spočetka!