Še enkrat sva se poslužila komodne MM, saj ti po celonočnem 'lumpanju' in tipanju postelje ob uri, ki je običajno primerna za vstajanje, kaj drugega niti ne preostane. Tokrat sva se zapičila v (Sestopno? Centralno?) smer med Pripravniško in Župančičevo (Najin stari vodniček Vršič ima v tem delu praznino.), ki sva jo že nekajkrat gledala, pa naju je spodaj vedno motil skok. Pod steno sva le za malo zamudila stampedo neznanskega števila tečajnih črnih pik, ki so navzgor odropotali po vseh treh smereh, tako da sva se sprijaznila z gnečo, a vsaj z orientacijo in gaženjem nisva imela težav. In presenečenje, skoku se 'Srednja' smer izmakne desno in skoči levo v skrito in atraktivno ožino. Višje smer lovi prehode/prečnice levo/desno, le zadnji prehod čez rob, ki pripelje v vršno grapo, je bil zaradi praskanja malček siten. V grapi so naju pozdravile še ene sledi, ki so prisopihale z leve in morda sta v tem delu celo dve smeri (Sestopna in Centralna?). Kdo bi vedel! Saj res, prosiva lepo, kdo nama zna razjasniti meglo?

Na grebenu sva takoj odvila desno in po vršnem delu Župančičeve sestopila do gredine, prečila levo čez rob in še naprej čez naslednji rob na večje snežišče, ki vodi do S(V) vršnega grebena, kjer poteka vršni del Hanzove smeri. Tik levo od nje sta dva primerna žleba, desnega sva že poznala, tako da sva zgrabila ta levega. Vstop je bil prava mala akrobacija, saj se je tako mlelo, da sva se v razkoraku ravno še potegnila notri. Tudi višje sta bila dva prehoda zaradi le poprhanosti kar sitna, žleb je bil pa drugače ob 'Škrlatičinih škrlatnih' odtenkih naravnost čudovit. Tudi slovo dneva na vrhu je bilo čarobno.

Na koncu bi prilimala še manjšo reklamo za Uroša, kjer se vam ponujajo zelo ugodni nakupi alpinistične krame. Petzlov Aztar zagrabi kot sam hudič, morda si bova omislila še dva ;)