Malo pozno, a točno z začetkom rosenja sva se odpravila z Matizovca. Marijana je z ledenim nalivom prisopihala na Kofce (Gorenjci smo škrti tudi z glasovi, da je iz Klopce nastalo Kofce! ;), sam pa sem se mučil s fantastično blatnim kolovozom, dvakrat zgrešil na obeh 'glavnih' razcepih in z dežjem pribrcal in prigural na Ravne. Ture je bilo tako konec, Marijana je odtekla dol, sam pa sem se zapodil po markiranih potkah v Tržič. Zgoraj so me morile spolzke korenine, na Kalu je bilo začuda še suho, tako da sem se odločil za meni neznano levo/grebensko varianto do Završnika, ki pa je za kolo deloma (vsaj zame) nevozna. Žal je začelo močno liti, kmalu je bilo vse mokro in na enem od ostrih detajlov sem prav nemarno (od/po)letel, tako da je bilo heca konec. Počasi sem se le prebil do makadama in po njem v Podljubelj.