S Pikico sva ponovila najbolj zanimiv del poletnega križarjenja po Mežakli: Srednja Radovna - pl. Ravne - pl. Strženica - mimo Obleka - pod pl. Zgornji Kozjek - Jerebikovec - pl. Mežakla - Mojstrana.

Začetni vzpon je 'grozno strm in hud', prvih 250 m so konstantno težave V6 in V7 z vmesno travnato izravnavo, tik nad travnikom je potrebno za kratko poriniti, a bi se v suhem morda tudi to izšlo na kolesu (zmanjkalo je 5+ blatnih metrov). Nadaljevanje je zatem bolj umirjeno in le nad Strženico je ostrejši odsek (V6), zatem pa do vršnega V grebena Jerebikovca vodi zaspana cesta, pri čemer sva Oblek tokrat obkrožila po JZ strani. Po grebenu (100 m) pa kaj prida vožnje na sam vrh zaradi slane tokrat ni bilo.

"Tukaj nimaš kje voziti, vse skupaj je skoraj navpično, listja na tone, pa še genija nimaš pod sabo!" nama je vršni spust po Z grebenu smiselno odpihnila Marijanca, ki je na vrh prišibala po smeri najinega spusta. V resnici sem takrat poleti resnično jahal izposojenega Genius-a, ki mi je (brez vsakršne moje pomoči ;) skoraj v celoti zvozil do ceste (200 m, S7). Tokrat sem se s svojim starim kljusetom in večjo samozavestjo navkljub tako odločno izraženem nezaupanju kar lepo pognal navzdol, in ko na prvi težavi nisem uspel zavreti kolesa in previdno sestopiti, sem v trenutku drznosti kar zagrabil 'bika' in spustil navzdol. In je šlo, pravzaprav mi je šlo celo bolj tekoče, kot je uspelo geniju, tako da sem le na enem ali nemara na dveh/treh hudih mestih odstopil od vožnje. Pod planino sva imela pa s Pikico fantastično listnati užitek vse do tal...