V Žabniški krnici sva se zaradi sumljivih oblakov in preutrujenosti preusmerila na rezervno in prav ležerno turo po Gamsjih policah, ki na višini okoli 2000 m obkrožijo vršno gmoto Nabojsa in za katere Buscainijev vodniček zapiše, da so sicer izpostavljene, a v treh urah prehodne brez posebnih težav...

Od koče po le za silo markiranem in nezavarovanem V grebenu, kjer je uhojenih potk brez pretiravanja ogromno, tako da se je 'prave' smeri skoraj nemogoče držati in sva jo enkrat tudi gladko zgrešila ter spet našla na samem grebenu, ki je precej lahak. Tu sva se počasi začela ozirati za pričetkom Gamsjih polic, našla enega kandidata, ki pa naju ni prepričal, dokler se na višini nekje 2050 m stena na desni strani grebena ni povsem položila, prav tako se je odprl pogled na vršne špice Nabojsa.

Prave police sicer tu ni, tako da je začetek na nekakšni ogromni gredini poljuben, omejuje pa ga prehod preko kar ostro zasekanega kanala, ki sva ga poiskala zgoraj (na drugi strani je možic). Sledil je lahak sprehod, temu pa nejeverni pogled na izpostavljeno poličko preko severnega grebena/raza, ki pada v smeri poraščenega Malega Nabojsa. Da bo šlo zares, je pričal svedrovec na začetku sumljivega prehoda (krušljivo, brez pravih oprimkov) pred to 'nebeško' poličko, a je bil ta raztežaj še lahak. Nadaljevanje je bilo najtežje mesto celotnega prečenja, saj je bila polička mestoma prekinjena, svedrovca nobenega, zato pa en dober klin na začetku in v okviru ključnega mesta en zelo ušiv klin, tako da sva po dolgem poskušanju uspela zabiti še enega solidnega. Prestopi so bili zelo sitni, plezalsko sicer nič posebnega (nekje II-III), zato pa je skala zelo zelo slaba, zraka pa več kot preveč.

Za robom se nama je odprl čudovit pogled na mogočni Montaž, takoj zatem pa še na drugo (kasneje se je izkazalo tudi za zadnjo) težavo (prehod preko dveh zaporednih in zelo izpostavljenih žlebov), ki pa je bila na otip bistveno lažja. Do prvega žleba je bilo zaradi podrtosti sicer sitno, tesno obkoljevanje stebra za njim je bilo prav uživaško (eno trebušasto mesto in za konec skok), v drugem žlebu sva zatem sestopila nekaj metrov, dokler se nazaj na poličko ni odprl kar lahak prehod. Tu sva vrv pospravila in se lotila zdaj zares ležernega in dolgega sprehoda v spremljavi spektakularnih pogledov na sosednje špičake...

Malce bolj resen je bil še en prestop žlebu, zatem pa so naju celo spremljale nebodijihtreba packe, ki so vodile vse do Nabojseve škrbine, kjer je bilo spet malce bolj zračno. Malo pred škrbino se polička namreč zoži in izpostavljeno preči nekaj robov (mesta I), zatem sva se po zagruščenem žlebu spustila za dober lučaj do markacij tik pod škrbino. Da bi opravila pravi krog, bi morala po markirani gredini (normalni pristop na Nabojs) do stika s potjo, ki naju je vodila po V grebenu, a se nama sploh ni ljubilo, saj sva ta del dodobra 'naštudirala' iz najinih zimskih pristopov.

Gamsje police okoli Nabojsa, od 2050+ do 1950- m, slabe 4 km, dva raztežaja/mesti II-III, drugod tu in tam mesta do I-II, skoraj povsod zelo izpostavljeno, nezanesljiva skala, v primeru varovanja na ključnih mestih, ki je zaradi podrtosti in zračnosti 'skoraj' obvezno, vsaj 4-5 ur. V primeru, da se odločimo le za lažji/označen del od Nabojseve škrbine, moramo računati na izpostavljena mesta I. stopnje in na izjemne razglede...