Kucer v Klonicah sva iskala že z grebena Pelcev, a od zgoraj nisva našla uporabnega prehoda v krnico, zatem se nama je lep pristop pokazal pozimi z Briceljka: po dolgi gredini nad Prevalo...

Na 'bavško' markirani poti 100-200 m nad sedlom sva v levo stopila na veliko travnato gredino, kjer se je na najino presenečenje vila lepo uhojena gamsica, ki naju je prek večje 'stopnice' (sestop je ozek in izpostavljen) privedla v Klonice, odkoder sva jo navzgor ubrala kar po luštnem grebenu, ki razpolavlja krnico in ki naju je brez večjih težav (mesta I-II) pripeljal na vrh samotnega Kucerja v Klonicah (2161 m) - idilični razgledni pomolček!

Med pristopom sva si ogledala nekaj prehodov iz krnice na vršna pobočja Pelcev, enega so nama pokazali tudi gamsi, a noben ni deloval prav enostavno. Za začetek sva potipala naravnost navzgor v smeri Velikega in Srednjega Pelca (strma poč, vsaj IV), zatem sva šla desno pogledat, kjer od zgoraj ni bilo kruha in ga tudi od spodaj ni bilo videti. Spustila sva se malo navzdol in pogledala še za 'norimi' gamsi, a sva se le dobro zaplezala, o varovanju pa ni bilo sluha, saj se niti klina ni dalo nikamor zabiti...

Tako sva si razočarano poiskala primerno travnato blazino in naslednjo uro z užitkom oddremala. Zbujena z novo energijo sva sestopila še malo nižje in v levo skočila pogledat na vabljiv travnat stožec (na spodnjem, južnem koncu krnice), ki je podpiral strm raz in prav pod steno sva stopila na gamsico z bobki, ki so vodili za rob in v žleb, odkoder sva v desno našla prav enostaven prehod na lahko vršno pobočje Srednjega Pelca (pod previsno zaporo v glavnem žlebu desno navzgor, II, 3 m, dobri oprimki, in po travnati prečki izpostavljeno nazaj v levo).

Na grebenu nama je začuda izpuhtela namera o neplezalskem sestopu po Zajčji polici (poteka nisva točno poznala, zato sva med vzponom zaradi uhojene gredine celo zmotno razmišljala, da sva morda pristopila po njej) in sva se med Kloniškim in Zadnjim Pelcem tokrat odločila za desno in varianto po zraku...