Potipala sva le vzhodni (najvišji) konec dolgega grebena med Dunjo in Kanalsko dolino, ki sva ga zaradi barv in razgledov sicer imela na jesenskem programu. Celotni greben od Vrha Dunje do Poldnašnje špice s številnimi navihanimi dodatnimi vijugami za nosom preko grebena je sicer dvodnevna tura. Namesto dolge vožnje v Dunjo sva se raje odločila za Zajzero in nekaj več hoje, tako da se je vzponov za letošnje prvo gorsko potepanje kar nabralo: Zajzera - Rudni vrh - Dve špici - Piparji - Poldnašnja špica.

Vršna 'glava' Dveh špic je prav posebna gmota, saj sta tako nižji, vzhodni Vrh nad Cijanerico (Cima Vildiver, 2008 m) s sedla Čanalut kot Veliki vrh (Cima Alta, 2046 m) po vršnem zahodnem grebenu prav lahko dostopna, povezave med njima pa ni, svet se je kratkomalo podrl. Med vojno so povezavo dobesedno vsilili (nasploh je povsod na grebenu polno ostankov iz vojnega časa, skoraj na vsak meter se vrstijo) in so skopali tunel ter izklesali polico, kjer danes poteka zavarovana pot. S škrbine med vrhovoma se sicer da pristopiti direktno na glavni vrh, a ni prav lahko, težko pa tudi ni. Spodnji del grebena je absolutno podrt, višje se mu umaknemo desno, kjer 'preplezamo' ključno/navpično mesto do ruševja, nadaljujemo pod grebenom, vršni previs obkolimo in glavo naskočimo z desne. Nazaj sva šla raje naokoli za markacijami ob bolj ali manj uničenih jeklenicah...

Tudi grebenu do Piparjev sva se umaknila po markirani poti, ker ni prav nič vabljiv (podrto, odsekano), in ko pot začne prečiti tik pod vršnim grebenom, sva odvila za nosom na zahodno ramo (Nizki Pipar) in po luštnem in mestoma zelo krušljivem grebenu prek Srednjega Piparja pristopila na najvišjo točko Piparjev (2069 m). Resda je celoten greben Naborjetskih gora krušljiv, ampak vzhodna stran Piparjev je pa skrajno podrta in sva se spet držala markacij. Večji podor je celo zasul/odnesel pot, tako da je uradno še vedno zaprta, čeprav posebnih težav ni.

Za konec sva skočila še na Poldnašnjo špico (2087 m) in tu se nama je prvič v povezavi z gorami dobesedno prikradla grda misel. Grda! Ta gora je grda. Posiljena v vojni, izkoriščana danes - vršno pobočje je skoraj povsem erodirano. Ampak v vpisni knjigi je zapis o 'cima bella', kakršna je lahko v očeh obiskovalcev, čeprav se je nebo nad nama tudi močno zjokalo...