Tura čez Stol je v SK vabljivo opremljena z 'vsemi' zvezdicami, le malo jo je bilo potrebno vseeno popraviti: vzpon z juga, vključen vrh Stola in po grebenskem spustu nadaljevanje po markirani poti naravnost v Kobarid. Pridružil se je še Roberto, ki nam je nazorno pokazal, kako se je potrebno peljati navzdol tudi tam, kjer izgleda malodane nemogoče.

Dolgočasno in nemarno cesto, ki dobesedno rani celotno južno pobočje Stola (glede na blag naklon in zabrisano nadaljevanje do vrha je to včasih morala biti prijetna mulatjera), smo malo skrajšali, tako da smo iz Stanovišč ulovili kolovoz (zagruščen odsek peš), ki nas je dostavil kar visoko na cesto, po kateri smo pribrcali na greben. V levo smo nadaljevali po travnatem kolovozu, ki ga 200 m pod vrhom zmanjka, od tu naprej se proti vrhu vije že davno zaraščena mulatjera, po kateri je vožnja komaj še mogoča in jo dodatno nenehno prekinja žičnata ograja, ki teče po samem grebenu. Na rami (50 m višje) je vožnje konec, saj je mulatjera čisto preveč zaraščena in se le bolj sluti, kako se vseskozi na južni strani vije proti vrhu. Na drugi strani grebena nas je pričakala uhojena markirana pot, po kateri smo kolesa porinili do vrha.

Pri porivanju prek vršnega travnika obogatenega z neštetimi skalami sem bil 'hudičevo' skeptičen o vožnji, a sta RR tako suvereno odpeljala navzdol, da smo se tudi mi potrudili in presenetljivo je bilo vsaj polovico vršnega spusta voznega tudi za nas. Po prijetni potki smo se spustili do planine Božica, natankali in po panoramski cesti nadaljevali tik pod grebenom. Pred Starijskim vrhom je bilo še nekaj luštnih utrinkov, zatem pa strm spust, ki je bil vseskozi na meji voznega in enkrat sem to mejo konkretno prestopil in se po hitrem poletu do sitega več kot le najedel krvavic.

Nadaljevanje po na novo zriti vlaki ni bilo nič prijetno, nekaj smo se tudi lovili z orientacijo, zato je bil pa toliko bolj lušten dolg spust po markirani poti vse do Kobarida, ki se pred Babo z vlake odcepi v desno. Ker so padci baje nalezljivi, smo zaradi naše počasnosti zamudili RRjev salto mortale, sicer pa vseskozi uživali v spustu (500 m, S5-S6).