Skočili smo pogledat, kako 'naši' klanci izgledajo v dobrih/sušnih razmerah in bili smo (hmmm, negativno) presenečeni. Prvi in tretji ostri klanec sta bila lepo vzdrževana in posledično za vsaj pol stopnje lažja ('le' še V6) kot lani po močnih neurjih. Nadaljevanje je še vedno kot se šika, vključno s ta hudim klancem od 'jase do jase', na jasi je pa vedno sploh pestro...

Od koče smo tokrat s kolesi nadaljevali na sam vrh Blegoša (spodnji in zgornji del sta vozna, vmes 80 m porivanja), odkoder smo poskusili ujeti markirano pot (JV), a smo zaštrikali preveč desno (J, neoznačena pot). Po prehodu 'pastirja' smo po potki pod njim prečili levo, ujeli markacije in po njih kmalu tudi klasični spust...