Ko sva pod Kuntarjem prestopila levo na 'Prestreljeniški led' naju je pozdravila tako gosta megla, da nisva kaj prida videla. Ciljala sva proti Oknu, kjer sva imela v glavi prav luštno 'raziskovalno' idejo, a niti stene nisva videla, kaj šele prehodov v smeri glavnega grebena. Prečila sva levo, a verjetno premalo, saj naju je teren povlekel nazaj desno in sva mu sledila vse bolj strmo do stene (dobrih 2300 m, zadnji lučaj do 50°), kjer je bilo veselja nemudoma konec. Slepih miši se nama v vse bolj gnilem snegu ni dalo več igrati, tako sva se sprijaznila s polomijo in odsmučala po pristopnih sledeh.

Žal se je vreme ravno za vikend izpridilo, pa tako luštne spuste bi se še dalo voziti, zdaj bo pa sneg žal pobralo. Zjutraj sva sicer bila na drugem izhodišču, a je neumorno scalo, tako da sva nadaljevala do Neveje, kjer je pešačenja malo (dol grede ga je bilo točno 8 min)...