Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko
14.5.2006: Žleb med Lastavicami in Divjo kozo (Forcella delle Vergini, 1950 m)

Odkar sva začela turno smučati, naju je mamila Trbiška škrbinica (2240 m), a naju dolg pristop po dolini Mrzle vode ni nikoli prepričal, ker sva namreč čisto prelena za take položne pohode. Ko sva poleti bluzila tam okoli, sva splezala čez 'Škrbino Lastavic' (v kopnem je bil vršni del precej smotan) na drugo stran v Mrzlo vodo ter dobila strašno mamljivo idejo ture: iz Žabniške krnice na Forcella delle Vergini, kratek spust v Mrzlo vodo in vzpon na Trbiško škrbinico. Spust bi izvedla po smeri pristopa. Tura iz Žabniške krnice na Forcella delle Vergini je opisana tudi v Candolinijevem vodničku.

Po načrtu sva splezala na škrbino (vršni del je bil presneto strm), a so bili zadnji izstopni metri tako sumljivo 'zagnojeni', da ob soncu, ki je ravno začelo nažigati točno na škrbino, čez dve uri, ko naj bi se vrnila s Trbiške škrbinice, nikakor ne bi bili več varni za spust. Tako sva nemudoma prečrtala nadaljevanje in odsmučala po žlebu nazaj v Žabniško krnico, kjer se je pa vse skupaj nemudoma zabutalo in po vrhovih zameglilo. Kaj sva hotela, šibala sva še enkrat nazaj gor na škrbino!

Ker tako strme zadeve na tako dolgem odseku verjetno še nisva smučala, sva v drugo žleb še temeljito premerila. Višina žlebu je 250 m, pri čemer je spodnji del širok in ni pretirano strm (do 40°), v zgornji polovici strmina hitro narašča, 100 m pod vrhom se žleb zoži na 3-4 m, kjer strmina presega 45°. Žleb se 60 m pod vrhom razcepi, levi krak je primeren za smuko in je večinoma širok le dobra 2 m, strmina pa pod 50° ne pade več. Na mestih sva izmerila 55°, pri čemer sva merila zelo konzervativno, saj je v mehkem nekoliko nezanesljivo nastavljati merilec. Izpostavljeno pa ni, čeprav bi se padec v strmem delu nižje na ovinku/razcepu verjetno trdo končal...

Ko sva v drugo ravno 'nabadala' vršni del, je počilo kot za stavo, a je na srečo zagrmelo le nebo. Megla se je še znižala, na vrhu je začelo deževati, tako da sva tudi v drugo obrnila in še enkrat odsmučala žleb. Ponovitev je bila občutno lažja, bistveno bolj sproščena, pravzaprav en sam užitek smučanja na strmem terenu. Če čisto malo pretiravava bi zapisala, da je v krnici in nižje še nekajkrat močno usekalo, deževalo je več ali manj vse do podna, vmes je za spremembo tudi lilo, tako da sva bila mokra kot cucka, žejna pa prav nič!