Tumova na Špičje naju je že dolgo mamila, najprej sva mislila potipati v kopnem, na koncu sva jo pa ujela tako lepo zasneženo, da sva jo lahko presmučala. Z užitkom! Vse skupaj je bilo nepozabno lepo...

Zadnji teden je bilo Špičje zelo aktualno, v nedeljo so Tumovo tudi presmučali, v četrtek je 'neuničljiva' Maja presmučala Skrito diagonalo - obe potekata 'nekje' v okviru Tumovega vzpona. Dostop do vstopa v steno je kar dolg, a še bolj položen. Spoznala sva ga letos, ko sva Tumovo na začetku zime po neumnem iskala v napačnem kotu. Tokrat nisva mogla zgrešiti, saj sva imela 'markirano'.

S snežišča pod steno Velikega špičja na greben, ki Tičarico veže s Špičjem, od koder sva prestopila čez 'razič' v izrazito grapo, kjer poteka smer Skrita diagonala, ki je najbolj naraven in logičen prehod čez steno. Na vrhu 'spodnje' grape sva po zelo izpostavljeni in strmi prečnici v levo prestopila v 'zgornjo' grapo, kjer sva preplezala kratek ledni skok, ki je bil za nameček ožji od smuči - drugih težav v smeri ni bilo.

Na grebenu sva močno zacincala, če ne bi kar takoj obrnila, saj je nadaljevanje proti vrhu izgledalo skoraj kopno in tudi sneg je bil v Skriti diagonali ravno prav mehak za varno smuko. A brez vrha se kar nisva pustila zadovoljiti in sva potegnila za sledmi (dan pred nama sta bila še dva ponavljalca) ter se glede na ušivo zalito pobočje naigrala z iskanjem prehodov vse do najvišje točke, ki sva jo v megli komajda določila.

Na koncu se je celo izkazalo, da sva lahko smučala čisto z vrha, dva prehoda sva glede na izpostavljenost in opasti nežno izsilila prav po rezi, potem pa za sledmi, vmes za kratko peš, enkrat po travi, potem pa po svoje kar naprej po zasneženi prečnici vse do vpadnice grebenske grbe, ki jo omejujeta izstop Tumove in Skrite diagonale. Vršni, grebenski del je sicer izpostavljen, a lahak - vseeno je bila zbranost popolna, saj nama je pod smučmi močno plazilo. Do grebena naju je čakalo kakih 100 m vzpona in Peter...

Prav tisti prijazni Peter, ki naju je pred tremi leti vodil prek nepozabnega grebena Bavškega Pihavca. Tokrat naju je povabil smučat Tumovo, ki jo je poskušal pred tednom, a je zaradi pretrdega/pomrznjenega snega sestopil peš. Malo sva sicer kolebala, ker je nisva pred tem 'pretipala' in ker je prehod z grebena izgledal zelo kočljiv, saj se je bilo potrebno ob polni izpostavljenosti spustiti čez opast. A sva se kar hitro navdušila za spust in res odlično, da sva si premislila - Peter hvala! Tumova smer je namreč bistveno bolj pestra, bolj odprta, v povprečju tudi bolj strma in v zgornjem delu zelo izpostavljena. Predvsem pa je bolj tekoče smučljiva in ni se bilo potrebno ubadati z ledno ožino. V splošnem je težavnost Tumove (brez ocene, 50°) podobna Skriti diagonali (V+, prehod S6), ki v prečnici premore zelo zahtevno mesto.

Spust prek opasti se je zatem izkazal za manj problematičnega in se je dalo lepo oddrsniti, nižje se je pa sploh dalo povsod z užitkom vijugati, saj so bile snežne razmere še vedno odlične. Tumova tako kot Diagonala vseskozi preči počasi v levo. V vršnem delu si sledijo strmi prehodi in izpostavljene prečnice, ki privedejo na širšo gredino, ki je nagnjena nekoliko navznoter, tako da občutek izpostavljenosti izgine. Nižje gredina preide v flanko, ki se tik nad razom priključi Diagonali. In ravno v spodnjem koncu gredine, tam kjer nad njo zija strm žleb (baje je prav tam Tuma našel prehode čez steno), je res glasno počilo in plaz snega in nekaj kamenja je prihrumelo navzdol točno v sredo med naju, kjer je bilo slabih 10 m širine. (Tik pred pokom sem presenečeno/zgroženo opazil, da sem z enim pancarjem smučal kar na 'walk'). Začetni/hitri del plazu je tako oplazil Marijano, ko se je pa hitrost umirila je premaknilo mene. Imela sva res 'peklensko' srečo, da nisva fasala glavnega curka in sva po taki siloviti budnici nemudoma odmaglila še spodnji del smeri, saj si nisva želela, da se na naju podere še kakšna opast.

Pred spustom sva malo celo računala, da bi za posladek posmučala še Diagonalo, a nama je bila tako temeljito izbita iz betice, da smo po luštnem gnilcu družno odvijugali v dolino. Midva sva se spodaj še igračkala z iskanjem čim krajšega pešačenja in sva tudi ujela ustrezno plazovino, ki naju je pripeljala skoraj tik do ceste, res sva se pa morala na divje spuščati skozi vse bolj gosto šavje.