Odkar sva pričela s TS naju po malem vedno vabi slika v Jenčičevem vodniku, kjer med skalnimi rebri na južnih pobočjih Krna nemoteno uživa osamljeni jezdec...

Poročilo na TKG je tako prišlo kot naročeno in sva z veseljem ugriznila. Z izhodišča (planina Kuhinja, 1000 m) naju je pričakal silovit pogled na ogromno razsežnost južnega pobočja, takoj zatem pa še bolj siloviti ostanki plazov, ki so planino le za las pustili pri življenju. Pod osrednjim delom, ki ga prekinjajo pečine in se jim običajna smer umakne daleč v levo, sva sledila stopinjam v plitvo grapo (slabih 300 m, slabih 40°), ki se je presenetljivo izkazala za od spodaj nepredstavljivo široko in naju dostavila na vršno pobočje pod zavetiščem, odkoder je le še skok na vrh, kjer bogati razgledi na celotne Julijce v lepem vremenu ne izostanejo.

Po čudovito odjenjanem snegu (zgoraj malce preveč, spodaj pa bolje zagotovo ne bi moglo biti) sva odsmučala naravnost navzdol. Ker si od spodaj nisva podrobno ogledala številnih grapic med skalnimi rebri v srednjem delu, sva se zadovoljila kar s pristopno grapo, kjer je bilo prav udobno...