Tura je opisana v Candolinijevem vodničku (Gruppo del Montasio, delno zahtevno), poteka pa v okviru markirane poti iz Zajzer in mimo koče Grego na vrh. Do koče je očitno vedno uhojeno, nadaljnja smučina izpred tedna nama je pa pri 'Jezercu' utonila pod napihanim snegom. Začuda sledi niti v gozdu niso bile sledljive, tako da sva lagodno vlekla svojo špuro. Nad jezerom je tudi orientacija bolj zapletena, a se najbolj naravno nadaljevanje vedno izkaže za pravilno, kar nam potrjujejo redke markacije. Sam vršni vzpon po grebenu je celo presenetljivo izpostavljen, razgledi so pa naravnost božanski.

Prav zaradi njih sva turo tudi izbrala, saj sva si hotela od blizu ogledati nekaj najinih zelo željenih ciljev. A 'presneto' sonce se kar ni in ni hotelo prikazati, tako da nisva videla prav nič! Razočarana sva brezvoljno obsedela na vrhu in zaman upala na spremembo...

Spust je bil za konec celo presenetljivo lušten. Gozd je dovolj redek, mestoma so pa veje zelo prožne, tako da je zaščita priporočljiva. Pod kočo se da smučati tudi direktno navzdol v dolino (s težnjo v levo), kar sva z užitkom raziskala.