Goli vrh nad Jezerskim (1787 m) ni splošno poznan TS cilj (v vodničkih ga ni), med domačini je pa priljubljen. 'Koroški' Matjaž je celo zaljubljen vanj, saj je malodane vsak dan na vrhu in prav on pozimi vztrajno utrjuje gaz za pešce, ki sva jo uporabila pri vzponu - dosledno vseskozi po markirani poti.

S smučmi je šlo po in ob gazi večinoma dovolj lahkotno, vmes smo se pozdravili z neutrudnim Matjažem, nad Jenkovo planino je bilo pa veselja kmalu konec, saj je za hojo na smučeh prestrmo in pregosto. Nekje na polovici naju je ujel domačin (jasno - v tekmovalni TS opremi), nekaj časa smo se še družno trudili na smučeh, zatem smo odnehali in nadaljevali lepo peš.

Razgledi z dobesedno golega vrha na Grintovce so nedvomno najlepši, kar jih ponuja njihovo S obličje. Ne predaleč, ne preblizu, le Baba se štuli tam, kjer bi ji ne bilo treba ;) Po uživanju na vrhu sva se spustila za sledmi domačina in smer, ki nama jo je odkril, je bila prav luštna, pršič pa še bolj. Priporočava!

Opis TS, spust: Z vrha se spustimo na avstrijsko stran, sledimo čistinam in vzporedno z grebenom vijugamo po redkem gozdu. Na primernem mestu prečimo desno na bolj poraščen hrbet in se spustimo na sedlo. S planine sprva prečimo v okviru markacij, ko te zavijejo navzdol po pobočju, nadaljujemo s prečenjem do (redko poraščenega) grabna po/ob katerem privijugamo na izravnavo, kjer dosežemo markacije in vlako. Le te vlako kmalu zapustijo, mi pa ji sledimo vse do velikega prodišča. Neposredno pred njim jo urežemo desno navzdol po hosti in nižje po vlaki prismučamo na cesto...