Zdaj, ko sem uresničil nedeljsko grožnjo in upepelil vso opremo, ki mi je letos malodane razpadla, je bilo potrebno poskusiti novo: smuči, vezi, pse. Nenavaden občutek, avtomatizmov še ni, uvodni vtisi odlični...

Na vrhu sva dolgo cincala, če ne bi zasmučala na Srenjski preval ali po 'Široki' grapi pod Jezerca, a se nikakor nisva uspela prepričati. Po spustu z vršne glave sva 'grobo' preizkusila snežno odejo (točno v vpadnici vrha, kjer je najbolj strmo in se sonce tudi najbolj upre), ki je proti vsem pričakovanjem (sneg ni deloval posebno namočeno) izjemno močno splazila. To nama je odgnalo prav vse dvome in sva po čudovitem pršiču mehkobno nadaljevala v okviru normalke. Nad smučiščem sva se tokrat dala zapeljati smučinam desno v gozd, ki se je izkazal za zelo lepo smučljivega.