Opoldne so naju nad Pokljuko spet takoj pričakale cokle, odrešila naju je uhojena gaz in sva peš kar nadaljevala duhamorno gor-dol po njej nad planino Konjščico, tako da sva se že spet zaobljubila, da tam za markacijami pozimi ne hodiva - neizogiben spust na planino naju čisto prehitro odvrne. V drugo greva lahkotno kar čez Viševnik!

Najbolj izrazita grapa, ki izstopi iz JV stene Ablance, desno od vpadnice vrha, je spodnji del smučarske smeri Gamsova grapa (IV-, 350 m). Grapa se na 1800 m pahljačasto odpre (naravnost navzgor je možen prehod na SV greben), kjer sva izbrala levo nadaljevanje in čez (rušnati) rob dosegla izpostavljeno vesino sredi stene. Po prečenju se je v steni na najino žalost odprl tako temeljito splazen žleb, da so bile skale le poprhane. Višje sva se na razcepu ločila in obadva sva se do vrha mestoma napraskala po (sicer lahkem) skrotju, tako da sva spust po Gamsovi grapi prečrtala (naklonina se giblje okoli 40°). Marijana je od razcepa nadaljevala 'original' v isti smeri naravnost navzgor na greben in po njem dosegla vrh, sam sem se po levem kraku vzpel na izpostavljeno in strmo vesino, ki me je dostavila na grebensko rez točno med obema vršnima špičkama Ablance.

Z vrha sva odsmučala po SV grebenu, prvih par metrov sva 'poštamfala' po spihanih skalah, zatem naju je pršič na trdi podlagi razvajal vse do Jezerc (III, 300- m), pod njimi sva zasmučala pod steno in spodaj med prvimi macesni poiskala pobeglo čelado, ki mi je navihano ušla pred vstopom v Gamsovo grapo...