"Hudo, tole je pa noro!" sva začudeno pogledala na drugo stran čez škrbinico na izstopu Martinega žlebu v SZ razu Krkotnika (okoli 2050 m), ko se je pod nama prepadno odprl vrh Janeževega žlebu s Stolovo škrbino (2062 m). Zaustavila naju je na pogled sitna in dolga prečka, ki se je zelo izpostavljeno vila prek nekaj manjših robov v smeri Stolove škrbine. Do prvega robu sva celo poskusila, a je bil zelo strm sneg sumljivo nesprijet in globok, rob je bil pa za kontrast le dobro poprhan...

Klinar (55*Karavanke - zdaj sva naredila že toliko reklame za ta vodniček, da bova avtorju zaračunala honorar ;) Martin žleb uvrsti med zasnežene žlebove, ki jih resda opisuje v pozno pomladnih razmerah, za smučanje ga globoko odsvetuje, najini glavni prepreki pa nameni le v kopnem obrobni: "...sestopimo dober raztežaj po skrotju..."

V najinem planu je bil pristop na Stol zastavljen prek Martinega žlebu do Stolove škrbine in po ožjem nadaljevanju Janeževega žlebu na vršni greben Stola. Spustila bi se prek Široke riže, če bi bile razmere v steni ugodne, pa kar po grapi, ki prereže Stolovo severno steno tik levo od vpadnice (smučala pred par leti, IV).

Martin žleb ni kar tako ženski, saj se obiskovalcu kar noče in noče razodeti. Vstop s snežnega jezika levo od Janeževega žlebu je sicer lepo viden, žleb pa je dodobra skrit zadaj za rebrom. Očesu se v vsej svoji dolžini res imenitno prikaže s sosednjega Ovčjega vrha, ki sva ga imela med prav prijetnim vzponom vedno v prvem planu. Na izstopu žlebu sva po zavrnitvi poskusila še po levem kraku 'izstopne delte', kjer je bil pa sestop še za stopnjo bolj nemogoč. Naravnost navzgor na sam vrh Krkotnika so nama pa uspešno branili nezaliti skalni skoki.

Zatem sva opazila nekega 'Franza', ki so ga zvabile najine stopinje, počakala še na njegov 'zu gefährlich' in družno smo odsmučali po Marti navzdol. Smučarske težave so zmerne, slaba III, do 40°, 350 m.