"Še se vrneva in to v lepem vremenu, resda nekoliko drugače in po daljšem ovinku..." In res sva se! A spet čisto drugače, kot sva imela pred par meseci v mislih.

Po spominu sva brskala za možnimi Srednjimi vrhovi in izbrskala Jerebikovec, ki je vodniški literaturi povsem neznan. Kako sva bila zatem presenečena, ko naju je na izhodišču pričakala smučina. Prav lahkotno sva potegnila vse do vrha, z dobrotnikoma smo se pa nad planino le za las zgrešili. Vršna 'plešasta glava' premore čudovit pogled proti Triglavu in Škrlatici, dolina Kot je pa sploh kot na dlani.

Teren je za smuko po globokem novozapadlem snegu kot ustvarjen. Strm, gozdno varen, a dovolj redek, da omogoča zelo tekočo smučarijo. In kako na mehko leti po tako globokem pršiču...

Izhodišče ture je klanec nad Mojstrano (750- m, začetek je označen) in potem vseskozi v okviru markirane poti preko planine Mežakle na vrh. Smuka z vršne glave je najbolj ugodna naravnost navzdol v smeri planine (SZ, ne po pristopnem Z grebenu), pod njo pa smučamo vseskozi v okviru poti.