Z Begunjske Vrtače (Begunjščica) na plaz levo (gledano od spodaj) od Šentanskega poteka nezahteven alpinistični spust ('bogsigavedikje', III). Povsem lahak prehod z grebena na plaz sicer poznam (izkusil v kopnem pri sestopu), a ga kasneje navkljub iskanju nisva našla. Tokrat sva šla potipat žleb povsem v desnem delu, ki s plazu glede na zemljevid vodi direktno na vrh.

Nad plazom je neverjetna zmešnjava grap, žlebov in zapor. V zatrepu plazu (1600 m) sva nadaljevala po glavni grapi (desno), ki je vodila najvišje. Pod njenim zatrepom (stena pod grebenom) ogromen skalni klin grapo cepi na dva kraka. Po desnem sva se vzpela do konca, kjer se je pravokotno v desno odprl ožji žleb (1800+ m, 40°), ki se je nekaj 10 m višje zaključil na stranskem robu. Sestopila sva par metrov na drugo stran v širši žleb (40°), ki je vodil naravnost navzgor in se višje pahljačasto prebil na greben. Izbrala sva najbolj zalit (desno od vpadnice) izstop (45° in več), ki se je 10 m pod vrhom postavil skoraj povsem pokonci. Za nameček je bilo tik pod malček previsno opastjo vse skupaj le poprhano in drobljiva skala oplemenitena s sumljivo vegetacijo, tako da sva imela polne roke dela...

Na greben sva izstopila 10-20 m pod vrhom Begunjske Vrtače (1997 m), do kamor je bilo potrebno prekobaliti še nekaj manjših grebenskih glavic. Z zadnje škrbinice pred najvišjo točko sva se po prijetno smučljivi Zahodni grapi (uradna III+ je kar premočna) spustila na Šentanski plaz.