Z Jermance po neoznačeni poti v smeri Kaptana do prečne poti, ki vse iz Konca vodi do Studenca. Luštna, razgledna pot prek mestoma strmih pobočij, kjer nam pomaga celo nekaj jeklenic. Na razcepu sva ubrala zgornjo pot, ki vodi ob žičnici in naju je dostavila v iztek Bosove grape (spodnji krak pripelje na markacije ravno pri strugi). Priporočljiva alternativa markirani poti.

Za začetek sva zabavljala nad nedoslednostjo opisa Gamsjih polic v vodničku KB, ki prečijo celotno vzhodno steno Brane (od Bosove grape do Šije). Opisan in vrisana (dva) 'vboda' so si povsem različni! Zatem sva se jezila nad spolzko skalo v grapi ter višje na lepem opazila meglen jezik, ki je sikal iz doline, in naju žal v nekaj minutah tudi povsem zagrnil. Razdraženo sva plezala navzgor po Bosovi grapi, v desno ujela obetaven travnat žleb in se v iskanju razgleda med ruševjem kmalu povsem 'izgubila' v morju vseprevzemajoče goščave. Zdaj sva pa res zarobantila!

Ponižno sva se sprijaznila z nemočjo, odvila iz ruševja in Bosove grape ter se usmerila na dobro poznani Kaptanski greben. Na Kaptanski glavi sva veselo izplezala na sonce ter prek planote V Bleku dosegla vrh Brane. Sestopila sva po Šiji, kjer sva imela nižje v megli kar precej opraviti (krušljivo, ocena Šije je nižja od Kaptanskega grebena - a je smer težja in bolj izpostavljena).

Na Sedlu sva se za kratko spogledovala še s poznanim SZ grebenom Planjave, a naju je premočan veter kmalu prepričal v nasprotno. Za nadomestni posladek sva skočila pogledat simpatične Babe (izraziti, všečni stolpi vzhodno nad Sedlom, 1932m). Najprej sva jih obhodila na južni strani in zatem še po polički na severni, odkoder sva jih tudi naskočila: po žlebičku in višje po poči na najvišjo in najbolj naličeno Babo. Plezanje je kratko, a zračno, dobra II.