Najbolj izrazit stranski (severni) greben Kanina se s Srednjega vršiča vije prek Bele peči, drugi se s Peči v SV smeri prek Kuntarja (2244m) spušča na Prevalsko ravan. Vmes se dvigne še na Stolp brez imena (dobesedno, 'premore' le italijansko ime: Torre senza nome, 2300m).

Mimo Gilbertija, po 'turnosmučarskem' prehodu (ta nadaljuje proti Sella Ursic) in levo na 'škrbino'. Brez težav po grebenu na Kuntar in naprej malček bolj ostro (vstop II-III, višje II) na Stolp brez imena. Sestop v škrbino je bil kar podrt (mesto II-III), nadaljevanje pa zmerno težko z nekaj kratkimi 'buhtlji' (dva pragova blizu III, ostalo okoli II). Glavni greben sva dosegla na koti levo od najvišje točke Peči.

Po grebenu sva nadaljevala čez Hudi vršič (II). Sestop v škrbino pred HV sva izvršila po zraku, 15m (možnost umika po polički tako levo kot desno, izpostavljeno), na sam vrh sva prilezla z leve. Prav tako sva na vzhodni vrh splezala z leve (s Škrbine v Hudem vršiču po polički v levo in po žlebu na greben). Sestop v naslednjo škrbino je bil po travnati gredini na levi strani prav presenetljivo lahak.

Pred nama se je ostril Prestreljeni stolp (slovenskega imena nima, Torre del Forato, 2415m). V desno se po grušču lahko brez težav spustimo do potke, ki vodi k Prestreljeniškemu oknu, skozenj in na drugi strani po lahkih prehodih navzgor na Prestreljenik. Naju je premočno vlekel obok nad oknom, tudi Prestreljenemu stolpu sva napovedala obisk. In že sva iskala prehode: Čez nekaj kratkih pragov in po laštici desno v žleb za ogromno odkrhnjeno lusko. Po njem (pod zagozdenim balvanom, višje v preduh in skozi dimnik) na vrh, po polički pod vršnim previsom v desno, dokler se na sam vrh stolpa ne odpre lažji svet (težave pristopa nekje II-III). S Prestreljenega stolpa sva po grebenu splezala v ostro škrbino pod 'podstavkom' oboka (II-III), kjer naju je na drugi strani presenetil dvojni previs.

Nekaj časa sva se vrtela okoli, dokler se nama ni zazdelo, da bo kar šlo. Vznožni previs je bil kratek (III), zgornji se je dal pa prav vzorno zavarovati, tako da nama navkljub obilici zraka ni delal prevelikih preglavic (IV). S podstavka sva po oboku najprej zastavila okobal. Kasneje se je izkazalo, da sploh ni tako podrt in da je rez najbolje uporabiti za oprimke, za noge se pa opore tudi najdejo (III). Občutki in pogledi nad oknom so bili pa karseda vrtoglavi.

Grebensko nadaljevanje na Prestreljenik je lahko, tudi sestop sva zastavila po grebenu na Prestreljeniške vršiče. Srednji je najbolj nabrušen (pristopila sva z desne, II-III), zadnji pa najvišji. V sestopu proti Prevali naju je presenetil raz (za slabih 50m spusta), ki sva se mu umaknila po travah na desni in padla na markacije...

Res luštno 'raziskovanje nekoristnega' sveta. Višek ture je bilo nedvomno prečenje Prestreljenega stolpa in oboka Prestreljniškega okna. Kje neki se še vse skrivajo taki in podobni brezimni stolpi?