Na Stenarjevi planji sva že hodila, le pristop sva izvršila s predolgega ovinka. Tokrat sva že v spodnjem delu Sovatne (pod skokom) z markacij odvila desno po naravnem prehodu (delno uhojeno), ki sva ga imela že dolgo ogledanega. V zatrepu po travah brez težav desno na rob, čezenj in navzgor (izpostavljeno, trentarska II) na Stenarjevo planjo.

Na vrh sva nadaljevala po desnem robu planje (JV greben Stenarja). Lušten, izpostavljen, a lahak grebenček - težave le tu in tam za drobec pokukajo čez I. stopnjo.