Pri Klinarju (Karavnke, 3. izdaja, vključeni plezalni vzponi) sva zgrabila za 80m visok stolp Cjajnik, 1960m, kamor se menda samo pripleza. Najbolj elegantno turo izvedemo iz Avstrije, izhodišče je Koschutahaus, 1280m (mitnina 3€, zemljevid 2€). Tura ni predolga in je nadvse luštna. Le sestop po žlebu je malček siten.

Na vrh sva pristopila po SZ rebru (Larhenrucken/Larchenriegel, označeno, a nezavarovano - v smeri tiči več klinov). Takoj za gozdno mejo (nižje z rebra odcepi pot za Pischenzasattel) nas preseneti zašiljen rob (zelo ostra II), višje se težave umirijo na I, zaključek pa v crescendu seže proti III (poklina, ki višje vstopi v kamin - najtežji je sam izstop na vršno škrbino).

Vrh je res 'hudičevo' oster, a kaj ko zaradi megle prav daleč nisva videla (škrbine, ki povezuje Cjajnik z Macesjem niti slutila nisva). Za nameček sva 'kmalu' ugotovila, da je Klinar pomešal izstop SZ rebra z V grebenom (sestopiti sva nameravala po normalki v škrbino), tako da sva se v popolni belini in podrtiji dodobra natipala. Po kaminu sva se spustila navzdol, po poči splezala nižje do primerne poličke, prečila okoli podrtega roba (proti vzhodu) in na drugi strani dosegla rdečo piko. Nekako na občutek sva tipala čez naslednji rob in previdno plezala po izjemno podrtem svetu navzdol, dokler le nisva pod sabo zaslutila žlebu (V kuloar, Larchenschlucht), ko sva bila le še slabih 10m nad njim, sva ga tudi videla. Dol se sicer ni dalo, zato sva se pa temeljito orientirala, splezala navzgor (za trenutek se je tudi razkadilo), dosegla 'normalno' poč in po rdečih pikah brez težav dosegla škrbino (z vrha dve uri, v primeru takojšnjega zadetka 15 min). Ker je opis normalke pri Klinarju povsem 'zablojen' še najin poskus:

S škrbine desno po polički do plitvega kamina in po njem navzgor (I-II), dokler se v desno ne odpre polica. Po njej do žlebu, navzgor na vzhodni greben, po/ob njem do plošče pod 'normalno' počjo in po njej ('Klinarjeva' III, midva je nisva potipala) na predvrh z ogromnim klinom. Označeno.

S škrbine sva skupaj z markacijami skočila na glavni greben Košute (tik desno od Užnika, Larchenberg), se vrnila nazaj in sestopila po zelo podrtem/zagruščenem žlebu na melišča, kjer sva se lahkotno dričala navzdol...