Viš z zahoda prek Turna nad Zadnjo Špranjo, Kugy, II, 800m (Buscaini). Iz Zajzer v Špranjo in po poti k Nabojsevi škrbini do izrazite rame pred Studenci (Čelo, 1891m). Pogled na steno je bil kar oster, potem so se prehodi od blizu lepo odpirali, tako da s sledenjem smeri sploh ni bilo težav (povsod sva izbrala najbolj očitno/lahko varianto; shojeno, smer potrjujejo možici), plezanja je bilo presenetljivo malo, kratke težave do II:

Po robu do stene, po gredini v desno, dokler se v levo ne odpre dolga polica, ki preči vse do SZ debri. Nekaj časa po njej, dokler (100m pred omenjenim žlebom) se desno navzgor ne odpre primerna gredina (v vstopu malo plezanja). Po njej na ramo in potem čez številne robove (vseskozi navzgor), dokler se z leve ne priključijo izrazite Police bogov. Po njej zgledno izpostavljeno okoli stebra Turna nad ZŠ (eno zelo zračno mesto) in še naprej desno od vpadnice, dokler se za zadnjim žlebom nad polico ne začne 'čista' stena. Po njem (vstop z leve) lahkotno navzgor.

Smer v žlebu višje naravno zavije desno na trave in Z greben doseže na rami nad TnZŠ (nekje 2500- m). Midva sva seveda hotela prek vrha TnZŠ, a glej ga zlomka, nad nama so bile v nadstropjih tri izrazite rame/stolpi/vrhovi. V žlebu sva pociljala v levo na spodnjo (prenizko), prečila v desno navzdol okoli prvega roba in splezala na vrh TnZŠ (višina se je ujemala, tudi pogled v Špranjo je bil ustrezno vrtoglav!). Nadaljevala sva po levi strani grebena do naslednjega stolpa, kjer je v desno čez steno vodila primerna greda, ki naju je kmalu pripeljala na trave (stik s smerjo) in naprej nad najvišjo od zgoraj omenjenih ram (malček sumiva, da jo Buscaini meša z vrhom TnZŠ).

Smer nadaljuje po levi mimo manjšega stolpa do zapore v Z grebenu ('nepreplezljiv stolp', 2575m), ki se ji pod steno umakne daleč v desno navzdol okoli roba, kar nama ni prav nič dišalo. Zato sva zastavila na levi strani grebena, kjer sva prečila malce navzdol do izrazitega žlebu (SZ deber). Po podrtem prehodu navzgor, kjer sva dosegla rob levo ob žlebu (precej sitno, izpostavljeno). Skala je takoj postala zanesljiva in razčlenjena, tako da sva prav luštno poplezavala po robu navzgor, kjer naju je do vrha stene ločilo le še nekaj lahkih metrov (okno, smer po SZ debri verjetno izstopi prav tu). Midva sva šla še enkrat za nosom, prečila po polici v levo, dokler se navzgor ni odprl visok, neprestrm kamin. Po njem (številni oprimki/stopi, zanesljiva skala, III, dobrih 50m) sva naravnost uživaško plezala do roba stene nekaj deset metrov pod vrhom Viša.

V sestopu sva s poti A. Goitan več ali manj po normalkah obiskala vrhove skupine Gamsove matere (V greben Viša). Gamsovo mater sva dosegla brez plezanja kar direktno po travnatih gredah levo od normalnega žlebu, po grebenu sva nadaljevala na Turn (zanimiv dvojni vrh: višji je turn, predvrh je podolgovato rezilo položeno pravokotno na greben). S predvrha sva po travah brez posebnih težav sestopila naravnost do vznožja Male špice, jo obvozila po markacijah in se z V škrbine po razu vzpela na njen vrhunec (Mala špica je precej vrtoglav stolp, 70m, Buscaini normalko podcenjuje z II+, v resnici je bližje III, zelo zračno - sestopila sva s pomočjo vrvi!). Na Divjo kozo sva skočila v okviru normalke (zaštrikala v desno, višje potem v levo), sestop je bil zatem povsem 'normalen' (možici, težave le pogledajo proti II).

Po markacijah: Trbiška škrbinica (podrtija), Trbiška krnica (ne-melišče - 'trdišče'), Žabniška škrbina, Žabniška krnica. Za spodnjo postajo žičnice sva kmalu na silo (dve mesti goščave) poiskala neoznačen kolovoz (bližnjica) in po njem dosegla Zajzero, kjer sva še malo lomastila in 'že'...