Tokrat sva šla potipat za najkrajšim prehodom z Vadin na Rinke, Ozebnik med Koroško in Kranjsko Rinko, 300m (izstopi na sedlu, 2399m). Ko sva pod steno okoli vogla le pokukala notri, sva bila kar malce razočarana, saj so se v spodnjem delu smeri zvrstile kopne 'kaskade', od katerih je zadnji skok (delno z ledeno svečo) deloval najgrše (drugače bi 'morala' biti naklonina ozebnika 40-50°).

Po ozkem snežnem klinu sva se povzpela do zožitve (2200 m), kjer nama je ozebnik le nekaj metrov višje takoj dal 'tinte pit'. Niti tako visoko nisva splezala (sneg/led nista nič držala), da bi pogledala, če imajo skoki kakšen pameten obvoz. Pa nič, skočila sva na smuči in odvihrala rezervnemu cilju naproti:

Postaven in neimenovan rogelj nad Jezerskim sedlom v neposredni bližini Ledinskega vrha Stanku Klinarju tako dolgo ni dal miru, dokler ga ni krstil. Storžek, 2110m (Vellacher Kopf, leži povsem v Avstriji, nanj je iz Belske Kočne speljana kratka zavarovana pot). Midva sva ga z grebena nad Jezerskim sedlom potipala po od daleč kar ostrem južnem razu (slabih 40m višine), a je bilo 'plezanje' prav lahkotno, skala presenetljivo trdna in težave niso presegle I. stopnje.

Smučanje do Žrela je bilo za konec ture prav imenitno, v in pod Žrelom je bilo pa občutno več kamenja kot le dan pred tem, kar nama kar ni hotelo v glavo, zato pa toliko globlje v drsno oblogo ;)