Pod Prestreljenikom je bila smučarska tekma, kjer so se 'prebijali' skozi Okno (na turi sva potem pod njim našla dve smerni zastavici, menda bi lahko pospravili za sabo). Ideja se nama je dopadla, le krog sva speljala po svoje, vzpon sva zastavila skozi najnižjo točko na grebenu med Hudim vršičem in Kaninom, ki sva si jo letos označila med vzponom na Visoki Kanin.

Pred Sella Ursic (klasičen turnosmučarski cilj) sva se usmerila levo v izrazit žleb, ki naju je brez težav pripeljal na Škrbino v Pečeh, 2416m (do 45°, 100m). Na drugi strani grebena sva odsmučala pod pečine, vodoravno prečila proti sedlu pri Vrh Osojnic in se vzpela na Škrbino v Hudem vršiču, 2437m.

S škrbine sva po grebenu v levo splezala na vrh Hudega vršiča, 2478m, odkoder sva si zamislila spust. Od spodaj in od zgoraj je labirint skladov precej nepregleden in sva šla za nosom. Z vrha v levo in že čez prvi sklad nisva našla prehoda, nekaj sva mencala, potem pa tista 2m sestopila peš (z vrha bi šlo neprekinjeno v loku z desne) in nadaljevala s smučanjem proti kaninskim žičnicam. Šla sva po najkrajši varianti (markirana pot) in začudena obstala nad kratkim, a strmim in ozkim prehodom, ki vodi na široko snežišče pod Prestreljeniškim oknom. Kakorkoli, malce z drsenjem, malce s štamfanjem sva se po gnoju in skali prebila navzdol, prečila v desno in se po 'skrajno namočeni' gnilobi (ki ob prečenju s smučmi plazi, da je hmmm - ne veselje, groza) vzpela na Okno in skočila skozenj.

Takoj izpod preduha je šlo navzdol na smučeh, zgoraj po 'južnoodmrznjeni' skorji, spodaj po uživaškem gnilcu, odkoder sva zastavila desno in prehod na Prevalsko ravan iskala v vpadnici Prestreljeniških vršičev. Od zgoraj je bila smer kakopak nepregledna in nos naju je še enkrat zapeljal, tokrat v desno. Lahek prehod sva potem našla na levi strani (z Okna je možna smuka tudi v levo, kjer se priključimo smeri s Sella Ursic). Po smučarski progi (smučišče že mesec dni ne obratuje) sva se za nagrado po izjemno zanimivi turi lahko še uživaško spustila povsem do dna - majsko razkošje!