Presneto, zjutraj je deževalo, a so obetali sonce. Tako naju je namesto pomrznjenega snega dočakal čisti gnoj. Hja, morda bi veljalo namesto novih vzhodnih metod iz Moskve vremenarjem 'zagroziti' z nami bolj ljubimi zahodnimi metodami. Doktor Tarr in profesor Fether imata kar pravšnji sistem ;)

Kramarjevo sva poleti že plezala, tokrat naju je zanimala zimska varianta v povezavi s Črnim grabnom (smer je bila že presmučana, V). Vstopni skok (daleč najtežji del smeri) je bil žal kopen, a je tudi v derezah prav luštno plezljiv (stopi so kot uliti za železne zobe). Nad razcepom grape (v obeh krakih je skok), sva iz smeri bivaka prečila nazaj v Črni graben in po njem v meglicah bolj tipala in ugibala na odcep gredine, ki bi naju privedla v vršni del Kramarjeve smeri. Nad skokom v zožitvi grabna sva pod Matevževim stebrom le vdela pravo (široko) gredino in brez težav nadaljevala do Kramarice in po njej na vrh Strožiča.

Smer ni pretirano težka in če bi bili vsi trije skoki dodobra zaliti, bi jo z navdušenjem presmučala, tako sva se spustila po klasiki, Petem žrelu, ki je v gnilcu 'strašno' lahak.