Vozila sva se za soncem in pristala v Vratih. Tako sva skočila pogledat Za Cmirom, kjer sva še pred kratkim navdušeno vijugala. Sonce nama je namesto dežja mežikalo še vse dopoldne, v krnici se je povsem pooblačilo, na škrbini med Begunjskim vrhom in Rjavčevimi glavami naju je pa zagrnila megla in šele v zaključku, v gozdu, se je ulilo z neba.

Plazovina je takorekoč na celotni višini 'vseobsegajoča', smučanje po in ob njej v namočenem snegu ni ravno 'bogvekaj'. Pravzaprav slabše smučarije verjetno še nisva doživela, temu se tako sploh ne more reči, saj sva večinoma vozila od enega brega k drugemu in 'ročno' obračala. Peljala sva pa le, in to do gozda ;)