Uroševo grapo (ni vrag, da ima Župančič prste zraven) sva imela že dolgo časa ogledano in označeno. Vršni del se lepo vidi iz Sovatne, v spodnjem delu pa postreže z orientacijsko zanko, saj je grapa prekinjena z visokim skokom, ki se izteče na grušč, ki povsem spodaj preseka Tominškovo pot.

Po Tominškovi do vpadnice Uroševe grape (pod skokom) in še naprej po njej v desno čez strm gozdni prehod do večjega snežišča/kotla (nekje 1450m). V levo navzgor (stran od markacij) tik pod steno (levo od ozkega žlebu, mimo okenčka, klopce in skozi čistine med ruševjem) v grapo, ki je v tem delu precej široka. Po levi strani navzgor čez ožino in višje v globlje zasekan žleb (nadaljevanje se vedno prikaže šele od blizu), ki kmalu ostro zavije levo in se požene skoraj naravnost v smeri Cmira. Tu se prične težji del smeri.

Sneg je takoj postal zelo trd, mestoma leden. Vsaj tam, kjer je bil plazni jarek, in ta se je šopiril na celotni višini žlebu. Izbirala sva levo ali desno, večkrat tudi po jarku, ki je bil bolj ali manj izrazit/globok/širok in kjer je večkrat tudi kaj priletelo. Žleb nama je postregel s tremi ledenimi ožinami, od katerih je bila srednja ključna in tudi edina malce smotana: zelo strma, zaledenela stopnica, ki je bila še za peš le za silo zalita. S pomočjo vrvi sva bila varno čez, potem je šlo do grebena spet luštno. Nasploh je bila grapa lepo prehodna, celotna smer poskočno zavita in orientacijsko ravno prav zanimiva, tudi razmere sva imela dobre.

Drugače pa kljub dejstvu, da je to smučarska smer (IV+, mesta S5 - midva bi dodala, da je grobo podcenjena), ni tudi smučljiva, saj se je vsaj čez omenjeno ožino (vedno) potrebno spustiti ob vrvi (ali sestopiti peš, če razmere dopuščajo). Tudi drugače je zaradi plaznega jarka (ki je v žlebu verjetno stalen gost) smučanje močno oteženo, če ne celo nemogoče. Kakorkoli, tokrat sploh ni bilo dileme in tako sva z neprikritim veseljem na drugi strani grebena 'občudovala' zasneženo gredino, ki je tik (20m) izpod vrha Cmira vodila v krnico Za Cmirom. Po gnilcu je šlo po izpostavljeni rampi prav elegantno, nižje po širokem prehodu v krnico pa prav uživaško. Za nagrado sva v krnici brzela po pršiču, le za (daljši) zaključek naju je pretresla trda in razrita podlaga, ki naju je pripeljala vse do gozda...

Lep pristop, lušten spust. 'Ja, prov fajn!'