Sva morala le enkrat pogledat to turnosmučarsko čudo in sva izkoristila obilno sneženje. Žal se je prav temu koncu sneg tokrat nesramno izognil (do 20cm pršiča), gneča pa žal ne. Vseeno je bilo luštno.

Pobočja so ravno prav (ne)strma in odprta za brezskrbno smuko, s sedla je bolj smučarska izbira levi Monte Cocco (položno sleme proti Cima Belli je bilo več ali manj kložasto), spodaj za popestritev skrbijo lesene 'skakalnice', ki smo jih (skupaj s Pikico) lovili na desni strani, kjer smo se vseskozi držali še nezvoženih predelov.