22.2.2005: Puhec Viševnika
Nad obleganim vojaškim smučiščem sva z neprekritim začudenjem in toliko večjim veseljem rila v povsem nedotaknjenem puhcu ter z nepričakovano razjasnitvijo dosegla vrh v vse bolj čarobni, večerni modrini neba...Pod drevesno mejo sva v neprekosljivi mehkobi globokega puhca brezskrbno plavala proti dolini, dokler naju ni iz globokega opoja nasilno predramilo steptano smučišče, ki sva se mu poskušala izogibati po ozkem in nesteptanem robu. Pri enem od takšnih izletov sem se z vso hitrostjo zaprašil v pršič in po zavoju, dveh mi je smuči sunkovito zgrabila trda podlaga, da sem z veličastnim lokom poletel v slogu skakalnih orlov. Pristanek v ribo je bil začuda prijetno mehak, smuči sva pa v mraku iskala še dobre pol ure...
|