Zimski pristop (= smučarska smer) na Škrnatarico ali Kukovo špico poteka bolj direktno od letnega. Po strugi Velikega Črlovca do 1250+ m, levo v plitvo grapo, ki vodi proti steni Tičarice in še pod njo desno v Gulce, kjer se smer združi z letno normalko. Smučanje tako s Škrnatarice kot s Kukove špice je ocenjeno s III+.

Spodaj sva se prehitro veselila stopinj, a so bile žal 'frišne' in sva predhodnike prehitela že v grapi pod Tičarico, tako da nama mestoma predirajoča skorja v Gulcah ni ušla. Razmere so bile drugače dobre, skorja zelo trda/pomrznjena in je večinoma držala. Na vrhu žlebu, ki z Gulc pripelje na glavni martuljški greben (tik pod vrh Škrnatarice), se brez najvišje točke nisva zadovoljila. V okornih pancarjih je pri plezanju sicer bolj slab občutek, a je bil sestop s pomočjo vrvi b.p. (nad skokom je nov štant za spust).

Navkljub 'blagi' strmini (40°), je pomrznjen sneg zagotovil polno koncentracijo, nižje se žleb malo položi, čez spodnji skok sva pa zaradi nezalitosti skočila kar peš. V Gulcah sva izbirala direktne prehode, v grapi nad Črlovcem pa ni veliko manjkalo, da bi sestopala kar peš (že rahla skorja in ozko snežišče sta obupna kombinacija)...