Proti Žlebu sva iz zatrepa Podna (Mlaka, Avstrijci se 'dosledno' držijo izvirnika: Märchenwiese - pravljični travnik ;) zastavila čimbolj naravnost in se v gozdu 'začuda' močno zaštrikala, tako da sva zgoraj na škrbini (Žleb, 1914m) le nemočno sprejela, da je Vrtača izpadla iz večernega programa.

Na drugi (bližnji) strani proti Palcu je žal izgledalo spihano, a Palec vedno tako izgleda. Navkljub temu, morda prav zaradi tega, sem na vrh nesel smuči in norčevo upanje, ki pa me je prevaralo, saj je bil prehod okoli roba (čez gladko ploščo) kopen. Drugod se je s Palca celo dalo smučati.

Na škrbini sva se borila z efektom lijaka, saj je veter tako silovito vlekel čez ožino, da sva se v Žleb morala dobesedno vreči. O obupni smučariji po predirajoči skorji nimava lepih besed, za nagrado naju je spodaj gozd še enkrat nadvse 'ljubeznivo' sprejel in izpljunil šele po dolgotrajnem prepričevanju (pred mrakom si je, če ne maraš naokoli po normalki, pametno ogledati dober prehod, drugače te čaka daljša borba z goščavo).