Nad Mojstrano začuda(?) sploh ni bilo snega. Kljub temu sem po nezveznih belih krpicah na smučeh trmaril za 'pešakom' navzgor, dokler mnogo prepozno le nisem obupal. Za leso se je snežna slika končno povsem obrnila, saj je bilo z belino vse na debelo obloženo. 'Prave' smeri nisva poznala, tako da sva na vrhu dolge čistine, ki s planine pripelje na greben, uvidela da bo nadaljevanje pač gosto. Med smrekami sva po 'taborniških variantah' (izraz je izposojen pri strokovnjaku za hribovske otroke) izplavala na obsežno vršno ravan.

Najin jutranji cilj, Sleme, sva oklestila na Vrtaški vrh in odvihrala navzdol. Po čistinah je šlo prekrasno, v goščavi pa na nož. Tu in tam se nama sicer ni izšlo, a drevje ni stradalo, čeladi sta pa tudi ostali celi...