Iz Kluž naju je skozi tunel vodila označena (sprehajalna) pot, ki sva jo na prvem levem okljuku zapustila in po neoznačeni potki (v spodnjem delu udobna mulatjera) prek 'zgodovinske' kote 1313 dosegla iztek Velikega Doliča. Po brezpotju sva v desno (proti škrbini nad Kucarjem) iskala prehode na Rombonov V/JV greben in zavila takoj v prvi žleb, ki se nama je odprl in ki nama je na 'navpičnem' travnatem izstopu nepričakovano pokazal ostre zobe. Naprej do grebena trave niso bile več tako neprijetno strme in vse bolj sva bila deležna nezastrtih razgledov (morda je pristop na greben nekoliko lažji prav s škrbine, zagotovo pa nekoliko višje iz Velikega Doliča).

Greben je v nadaljevanju lahko prehoden, škrbine niso globoko zasekane in le mestoma sva si pomagala z rokami. Ko sva se takole sprehajalno že videla na vršnem delu, sva obtičala nad navpično prelomljenim skladom. Nekaj časa sva mencala nad robom, potem sva šla gledat za kozorogom, ki je z najine grebenske grbe odskakljal na naslednji vrh in spet nazaj, in nižje res našla udobno gredino...

Na vrhu naju je pozdravil izjemen razgled na celotne Julijce, saj je Rombon ravno (najbolj?) prava špička blizu stičišča vzhodnega in zahodnega dela. Sestopila sva skozi Veliki Dolič (zgoraj cik-cak do škrbine nad Ubljekom, 1981m), pod koto 1313 sva izbrala odcep, ki vodi v dolino prek zgornje trdnjave Kluže. Zelo odmaknjeno, lepo!