Od Jasne po lovski poti proti Vitrancu, a sva si še pod vrhom Velikega Vratnika premislila in sledila prečni potki v levo, ki nekje na dobrih 1400m preči pobočja nad Malo Pišnico. V začetku lagoden sprehod se je sčasoma vse bolj kompliciral, dokler nisva imela resnega opravka z vse bolj podrtimi mesti, kjer je voda odnesla marsikatero prečko čez vse bolj številne grape. Očitno pot že dolgo ni vzdrževana, saj so tudi varovala v sila slabem stanju (če sploh so). Za dodatno popestritev je vseskozi skrbelo listje (pod snegom), tako da sva neprestano 'počivala' na tleh.

Po dolgem času (s katerim sva bila hudo na tesnem) se je pot le obrnila navzdol proti strugi Male Pišnice, a je bila vse slabše sledljiva in sva v spodnjem delu do struge ubrala na divje. Po/ob strugi sva iskala pot, ki naj bi naju glede na zemljevid popeljala nazaj na izhodišče, in jo našla šele tik ob prvem jezu, kjer pot zavije levo in po izohipsi nadaljuje vse višje nad potokom. Na razcepu (nadaljevanje v isti smeri je zaradi uničene poti uradno zaprto - enaka tabla, ki naju je vseskozi po malem morila, stoji tudi na drugem koncu in sva jo 'občudovala' že pri vzponu) sva zavila desno navzdol in poskušala slediti poti, ki pa jo je v spodnjem delu odneslo, tako da sva šla do struge za nosom (pravzaprav sva sledila stečinam). V mraku sva se poigrala še s številnimi prečkanji potoka (ristanc po skalah) in 'razpoloženo' ugotavljala, da štiriurnega sprehoda po 'vodi' nista prestala ne gore-tex ne 3mm debelo usnje...