Druga etapa poti Planica - Pokljuka (Severni pristopi, Mihelič). K opisu ni veliko dodati, morda to, da se nam je najtežji del (Tine zapiše, da ni mogoče namestiti varovanja) zdel kar lahak.

Začetek poti je lahko vdeti, potem so nas pa vodile markacije (žal je PP pack v lahkem svetu občutno preveč - ko gre zares, je k sreči rdečila manj) vse do grušča pod vrhom Kumljaha, kjer se Gamsove riže, in s tem glavne težave, pričnejo. Sestop in prečenje proti vrhu Na Lopi je bil verjetno še najbolj smotan del, saj je teren izpostavljen in krepko podrt.

V stalnem valovanju pod previsnimi stenami smo dosegli Malo Sleme, kjer nas je v slepo nadaljevanje zapeljala shojena polička. Začetek je nemarno izpostavljen in izjemno krušljiv prehod okoli roba, nižje smo pa trčili ob skrajno podrto laštico, kjer zares ni bilo moč varovati. Po dolgem igranju z nameščanjem vrvi smo obupali, se vrnili in res našli povsem lahak original. Tako smo se bližali najtežjemu mestu, kjer pa se polica kar ni in ni 'hotela' spremeniti v laštico. Izpostavljenost je sicer narasla na skrajno, ravna polica (skoraj pločnik) pa je zanesljivo vodila proti zatrepu pod Malo in Veliko Mojstrovko.

Pot PP na grušču zavije poševno navzdol, Gamsove riže se pa pod steno obrnejo visoko navzgor proti SZ grebenu MM. Iz 'firbca' smo šli za gamsi, da bi videli, zakaj sta se Uroš in Dušan (avtorja PP) odločila drugače. Na SZ greben (Tuma ga imenuje Sovatnice, sedlo med MM in Slemenom pa na zemljevidih nosi ime Slatnica - podobnost imen kar sama sprašuje, kdo se tu moti) smo stopili v škrbini pod izrazitim vršičem in ga tudi obiskali, 2116m. Tu se Gamsove riže nepreklicno končajo v prepadni steni, morda bi se iz škrbine dalo nadaljevati po strmem žlebu, a je bil globoko zasnežen.

S Sovatnic smo s pomočjo lažjega plezanja sestopili kar 'nagliho' po labirintu prehodov levo od grebena in PP dosegli na grušču v zatrepu, kjer smo jo tudi zapustili. Za konec je sledil še skrit vhod do laštice, ki nas je čez navpično steno varno pripeljala pod s soncem in jesenjo ožarjenim Slemenom. Zložno smo se s slastnim čutnim užitkom vzpenjali na vrh Slemenove špice, kjer smo počakali, da se je sonce potopilo za Kotovo špico...