Po zanimivem (vabljivem?) opisu na gorsko kolesarskem forumu po markiranem strmem kolovozu (cesti) na Planino Korošice in spust po neoznačeni lovski poti nazaj na ljubeljsko cesto.

Tako kot je opisano, sva vsaj polovico vzpona porivala kolo, saj je podlaga ali povsem nemogoča (grušč) ali pa je vse skupaj prestrmo za vožnjo. Vsekakor je bilo lovljenje ravnotežja na kolesu sila kratkočasno. Vožnja, tam kjer je bila sploh mogoča, pa zelo naporna.

S planine po markacijah v levo do odcepa za lovsko pot in po njej navzdol. V opisu je spust sicer ocenjen z S5 (mestoma S6), ampak kaj, ko si mesta S6 neprekinjeno sledijo eno za drugim. Zgoraj so naju ubijale preštevilne korenine, spodaj pa sva na zelo strmem pobočju prav na vsakem okljuku ročno obrnila kolo. Pretežko za naju, a se bova še vrnila (po možnosti z boljšo opremo)...