Zajzera, Prašnikovo sedlo, vrh. Pot vseskozi odkriva lepe razglede na Viševo in Montaževo skupino. Žal se je sčasoma pooblačilo, tako da je razgledovanje na samem vrhu odpadlo.

Tuma v Imenoslovju JA našteva številna imena v vencu Višarskih glav. Poleg glavnega vrha (Tuma za Kamnitega lovca navaja ime Pergamiten, spačenka od Pri Piramidi) naj bi še štiri glave (nad 2000m) bogatila imena: Beračnik (Z od vrha) ter Zapraške Veže glava, Višarske Veže glava in Za Klobukom glava (V od vrha).

Z vrha sva brez težav sestopila po omenjenih (manj izrazitih) glavah v vzhodnem grebenu in se z zadnje kote nad 2000m spustila na markacije, ki so naju pripeljale na Svete Višarje, kjer sva začudeno stopila celo na pravcato ulico s (standardno kičastim) bazarjem. Cerkev je všečna.

Po cesti sva odtekla proti Zajzeram, se je za robom naveličala in naravnost navzdol po hosti prilomastila na izhodišče. Na zemljevidu (AGO, 1:25000) je sicer vrisana nemarkirana pot, a jo je že davno prerasel 'gozd časa'.