Vreme ni glih zgledov, da bo dolg zdržov, tko da sva šla z Vrat mal gor pod špice na špancir. Ta pru sva hotla v krnico Pod Dolkom, sam je v gozd težka orientacija, tko da sva kr naravnost gor prtišala pod ene pečine. Mal sva še tišala čez strme frate v levo, da pogledava, ke sva. Sam se ni nč vidl, tko da sva prec hudo v levo prečla do ta velke grape, globok zasute s snegom.

Malce sva se še igrala po snegu navzgor do skokov in glede na vse, kar sva videla, sva sklepala, da sva najbrž v zatrepu krnice Pod Dolkom in da grapa pada iz krnice V Kotlu. Spustila sva se do izteka grape, prečila nazaj proti vzhodu ter odločila, da prek vmesnega grebenčka doseževa Suhi plaz. Ampak ta grebenček se je le odmikal od naju, tudi trave so bile vedno bolj strme, številni vmesni robovi pa zgledno izpostavljeni. Kmalu je začelo še deževati, bliskalo se je pa na srečo le v najinih glavah. Ne, spodaj nisva bila Pod Dolkom ampak v Suhem plazu in v grapi pod steno Spodnjega Rokava, torej se vzpenjava na JV greben Spodnjega Rokava, nekam v smeri Kališča, 1901m.

Nazaj nama po mokrih travah in precej zapleteni 'vijugi' (spodaj je potrebno vdeti edino pametno gredino v Suhi plaz) ni dišalo, tako da sva čakala na kak užiten sestop s Kališča v smeri melišč pod Šplevto (Na pragu). In res, prav na glavnem grebenskem robu (Kališče) se je v goščavi prikazala zgledno shojena potka, ki naju je b.p. dostavila pod pečine. Še prečka čez goščavo do vznožja 'Materhorna' in že sva se dričala...