Nad Lemovjem, na višini 1200m, kjer pot prične prečiti v levo proti planini Nad Sočo, sva se odpovedala 'dolgočasju' in sva nadaljevala naravnost navzgor po strmih travah v smeri iz doline zelo izrazite Kravje glave, 1820m (začetek južnega grebena Bavškega Grintavca). Nekaj časa sva se vzpenjala levo od žlebu, ki pada z omenjenega vrha, ga prečila in z vzponom nadaljevala na desni po prehodih navzgor. Izredno strmo mesto pod vrhom sva naskočila čisto na levi, kjer sva plezala malodane navpične trave, ki so naju pripeljale na travnat greben med Kravjo glavo in Kolom, 1924m. Zelo zahteven, zato pa čudovit pristop na greben (res zoprn je zadnji daljši 'navpičen' travnat prehod, strmo je bilo pa povsod, navzdol za živo glavo ne bi šla ;).

Po grebenu sva se vzpela čez travnat Kol, 'zamenjala' podlago za skalo in po grebenu prečila čez Male, 2026m, in Velike, 2166m, Muzce in nadaljevala do vršne rame (Škodela, 2331m), kjer se priključi greben, ki pada proti Trentskemu Pelcu. Sam greben je lahak, plezalne težave se začnejo šele nad Muzci in ne pogledajo čez I. stopnjo. Zelo razgleden pristop.

Sestopila sva po JZ grebenu čez Mali Grintavec, Vrh Brda in imela v načrtu še nadaljevanje do vrha Pri banderi, 1974m, a naju je zaustavil trebuh. Resda ne skalnat, a v moji notranjosti je bil prav tak trd občutek. Že v pristopu me je precej mučil, tako sem si z vrha vzel tri dolge počitke in še sem komajda prilezel na Vrh Brda. Res za 'crknt', ampak dokler se lahko plazim, se bom tudi plazil in nikakor ne bom klical reševalcev. Po travnatem pobočju sva tako sestopala naravnost proti planini, nepričakovano zabredla v goščavo in še bolj 'nepričakovano' se je zmehčal tudi trebušček...