Kolesarjenje 'od Jošta do Jelovice' ni ravno gorniško doživetje, povsem nasprotno pa velja za (med mtbjevci) zelo opevano/obiskano pot tržiških baronov. Tura naj bi bila kar zahtevna: tako vzpon do Rožce, še bolj pa izpostavljen spust po Bornovi poti. Ni, da ne bi zgrabila!

Iz Tržiča v Begunje, Draga, planina Planinica, izvir Rože, Preval, Bornova pot, Ljubelj in nazaj v Tržič. Vzpon iz Drage do Planinice je bil kljub mokri podlagi lahak, nadaljevanje do Rože pa je bolj zahtevno, saj konkretna strmina vse do najvišje točke nikakor ne popusti. Tik pod Prevalom sva v levo ujela nemarkirano pot, ki se je kmalu spremenila v izjemno 'singlco', ki v blagem spustu preči vzhodno pobočje Begunjščice. Pot je za kolo kar zračna: izpostavljeno preči gozdove, pečine (daljša mesta zavarovana z jeklenicami), sitno melišče, skoči čez nekaj kratkih mostičkov in se za vrhunec zapelje skozi dolg predor z razglednim oknom.

Tura je povsem upravičeno na visokem glasu. Vzpon do Rožce je prav simpatičen in sem ga brez težav zvozil. Spust po Bornovi pa je čisti posladek in je kljub izpostavljenosti povsod lepo vozen, le tu in tam sem moral kolo dvigniti čez večje skale/korenine in ga potisniti čez začetek melišča in še kakšno krajše mesto... Manjši M je sicer malce jamral, a v drugo zagotovo nikjer ne stopi s kolesa ;)