Kmalu nad tunelom na cesti v dolino Belce sva se po opuščenem kolovozu spustila v široko/zaprodeno strugo Belce, ki sva jo premostila po deblu, katerega sva (en, dva, tri) vrgla čez potok in na desni tik nad jezom ulovila pot, ki naju je pripeljala na planino Belca. Višje sva se vzpenjala po izjemno prijetnem gozdnem grebenu, kjer je tu in tam moč slediti slabo vidni potki. Kmalu nad grebensko izravnavo (gozdna meja, 1500+ m) se je pot na lepem 'okrepila' in začela prečiti daleč v desno, stran od grebena. Po kratkem času sva obupala nad smerjo in se po gamsici vzpela navzgor, nazaj na JZ greben. Na grebenu sva se kar konkretno pretepala z ruševjem, pregovarjala s krušljivimi pečinami in bila za konec zaustavljena na podrtem zadnjem zobu pred vršnim pobočjem. Obvoz sva 'odkrila' nižje, na mestoma sledljivi potki na severni strani, se vzpela nazaj na greben tik nad zobom in presenečeno stopila na z motorko izsekano potko, ki se je vila med ruševjem (prav gotovo je žaga skozi goščavo priropotala s prečne potke, ki ji žal nisva zaupala). Potki sva sledila skozi rušje in višje (le komu je bilo treba razlivati še rdečilo) na vrh Kepe.

Z Gubnega sva kar po grebenu hotela uloviti brezpotni sestop čez Kurjeke in potko ujela šele precej globoko pod grebenom, kateremu se povsem umakne (Kurjeki so pač kosmati ;). Tudi ta potka je izsekana, tako da ji večji del ni bilo pretežko slediti, in pripelje na grebensko koto 1666m. Po slabše sledljivi gozdni potki sva se spustila na sedlo Šija in v desno ulovila nevzdrževano lovsko pot, ki se vije visoko nad potokom Jerca, katerega strugo doseže nekaj nad izlivom v Belco. Ta del poti naju je najbolj navdušil: izjemno pestro, slikovito, pozabljeno... Na začetku je celo nekaj zarjavelih varoval, ki pa na ključnem mestu poniknejo. Prehod čez povsem podrt usek sva tako poiskala malce nižje, potem pa sva potki sledila čez številne manjše struge potočkov, ki so globoko zarezane v pobočja. Pod jaso s podrto kočo sva se spustila v široko zaprodeno strugo, ki je bila zelo prijetno prehodna, dokler si niso pričeli slediti slapiči in se je soteska povsem zožila. Po strmem travnatem bregu sva se vzpela/prečila desno navzgor in ulovila pot pri grobu, tik nad strugo Belce, kjer sva zjutraj pričela z iskanjem.

Za boljšo predstavo brezpotij na južnih pobočjih Kepe je najboljše pokukati na turistični zemljevid Kranjske gore 1:30000. Potok Belca, planina Belca, JZ greben, Kepa, Gubno, Kurjeki, sedlo Šija, potok Jerca, potok Belca. Zelo luštna in pestra tura. Ves čas se gibljemo na brezpotjih (izjema je markirana pot na glavnem grebenu od Kepe do Gubnega), če sledimo potki pod JZ grebenom se tudi borbi z ruševjem povsem(?) umaknemo. Lepo, poskusi!