Po spletu dogodkov sva bila hudo pozna in sva od zadaj skočila na Malo Mojstrovko. Z Vršiča do Nad Šitom glave, mimo alternativnega priključka Župančičevi (Smer ob rebru, preveč napihanega petkovega snega v izteku), do stika s Hanzovo potjo in mimo Pozabljene(?) smeri (premalo zalit skok) do severnega grebena/vršne stene. Hanzova čez vršno steno nadaljuje po/ob grebenu, tik levo ob Hanzovi pa steno presekata dva ozka žlebova. Midva sva izbrala levega, v sredini žlebu praskala po skali/ledu in nekaj metrov nad izstopom stopila na vrh Male Mojstrovke. Nad žlebom sva navzdol potipala še v desni žleb (lažji, pod vrhom preozek prehod za smučanje) in kratko vesino/rob kjer poteka Hanzova pot, ki je edina omogočala neprekinjeno smučanje.

Z vrha je Marijana odsmučala v desni žleb (gledano od spodaj, nekaj metrov peš), sam pa sem se lotil Hanzove (izpostavljen prehod po robu in kar strma vesina ob grebenu), kjer je bil sneg precej zoprn (robniki so čudno grabili, a slabo prijeli). Smučarske težave so bile okoli IV. Previdno sva nadaljevala do Šitne glave (pod smučmi je plazilo), kjer sva ujela lepo smučljiv gnilec, ki sva se ga z izjemo preveč zavitega/rušnatega peš prestopa (sistem snežnih jezikov je potrebno pregledati že od spodaj ;), držala vse do Vršiča.