Še enkrat sva se namenila na JV vesine Pihavca, a je bilo v Vratih ob svitanju vse gnilo in na vrhovih vse zabutano. Stanje se je višje za nameček še slabšalo; bolj gnilo, na Luknji je potegnil JVnik in Pihavec se je 'nesramno' zavil v meglo. Dolgo sva cincala, bi ali ne bi, gledala vedno bolj navzdol na prehod do vesin in se prav počasi privlekla do konte pod Bovškim Gamsovcem, kjer se je sneg le nekoliko popravil (sicer se je prediral, ni bil pa več gnil/moker).

Pozabila sva na Pihavec in se ogledovala za prehodi proti Gamsovcu (Z vrha na Luknjo, IV+, 200m). Iz zatrepa (pod škrbino med Pihavcem in Gamsovcem) sva se usmerila desno navzgor po snežišču do izpostavljene in strme prečke, ki omogoča pristop na krajšo vesino pod JV vršnim grebenom. Prehod sva določila za 'užiten', nadaljevala do grebena (stik z markirano potjo) in po njem višje trčila ob grebenske pregrade (orientacijo nama je sproti podirala megla), ki sva jo obšla po strmi/izpostavljeni prečki na desni in se po strmem (zaradi premalo snega mestoma ozkem) prehodu povzpela naravnost navzgor nazaj na greben, ki sva ga dosegla tik pod vrhom.

Z vrha sva takoj odsmučala, malce 'popravila' zgornjo smer pristopa (vršnih 50m je obrnjenih proti V in je vršna plast zoprno plazila)(v takem znajo biti dodatno zelo zoprna mesta z malo snega, saj s smučmi lahko nasedeš na skalo), prismučala na greben in se do prehoda v konto spustila po vesini, ki je premogla odlične razmere. Tudi prehod/prečka se je za konec izkazala celo za nekoliko manj sitno, kot sva jo določila ob pristopu (presmučala sva jo tik pod steno). Smučanje s konte do Luknje in še vse naprej do Aljaža je bilo navkljub vse bolj gnilem snegu ob primerni hitrosti izjemno 'fajn'.