Tik pod jaso, na slabi polovici vzpona, sva ujela Urško, ki nama je z veseljem prepustila lomastenje po še nedotaknjeni belini. Pri lovski koči v Železnici sva pod njenim strokovnim nadzorom (Urška Stritar, Z otroki v gore) zavila v levo in po 'taborniških variantah' dosegla mejni greben, ki je bil za vzpenjanje s smučmi kot naročen. Hvala.

Smučanje do sedla z Belimi pečmi (Stanko Klinar piše, da je ime Lepi vrh napačno) in pod njim je bilo še prijetno, nižje pa nama je premajhna strmina onemogočala vse variante, razen smuke po 'špuri'. Za nameček nama je južen sneg prelomil tudi smučarsko palico.