Zasneženi Grintovci nad Ravensko Kočno kažejo v zimskih dneh resno lice. Zastor je hladen, samoten in povsem v senci. Nad Jezerskim se je sicer še šopirilo sonce, a so ga grebeni kmalu zastrli in postala sva le še dve čisto majhni piki na mogočnem belem platnu.

Na Vadine sva se vzpela po 'neznani' in malo/ne obiskani grapi, ki vodi direktno na Ledenik pod Skuto (levo od lovske poti, desno od s stopinjami obleganega Ledinskega? slapu). Sama grapa ni pretirano strma (dobrih 40°) ima pa dva krajša skoka, ki še nista zalita.

Višje sva nadaljevala po ledeniku navzgor in še pred vrhom zavila levo na obsežno snežišče pod Rinkami. Z vzponom sva zaključila ob štirih, povsem na desni strani zatrepa na višini 2100- m. V dolino sva odsmučala mimo Kranjske koče in skozi Žrelo (III+, lepo zalito, glavna težava je 'vbod' od zgoraj), a je bila smučarija proti predvidevanju bolj slaba.